English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > podnebne spremembe > projekti
Podnebne spremembe

Podnebne spremembe - projekti

Nacionalno posvetovanje o prilagajanju podnebnim spremembam in suši

Zaključki posvetovanja in prezentacije

V prostorih Agencije RS za okolje je v organizaciji Global Water Partnership – Central and East Europe in Centra za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi 6. februarja 2014 potekalo Nacionalno posvetovanje o prilagajanju podnebnim spremembam in suši.

Slovenija je po vodnih zalogah sicer med bogatejšimi evropskimi državami. Kljub temu se v sušnih obdobjih v nekaterih delih države pojavljajo težave z oskrbo z vodo in velike škode v kmetijstvu. V zadnjih dvajsetih letih je bilo kar šest kmetijskih suš, ki so dosegle razsežnosti naravne nesreče. Zadnji dve suši 2012 in 2103 sta povzročili več kot 50 % zmanjšano kmetijsko pridelavo. Poleg tega nizki vodostaji lahko ogrozijo biotsko raznolikost, poslabšajo kakovost vode in povzročijo težave v energetiki. Ob pojavih suše se vedno znova postavlja vprašanje, koliko škode je suša povzročila, komu in kje, kdo bo škodo plačal? Veliko manj se razpravlja o tem, kako škodo lahko preprečimo ali vsaj zmanjšamo škodo in stroške v prihodnosti. Izračuni kažejo, da bi bili preventivni ukrepi in prilagajanje neprimerljivo cenejši, kot je plačevanje nastalih škod. V projektu WMO/GWP »Celostno upravljanje s sušo v centralni in vzhodni Evropi« želimo na osnovi strokovnih spoznanj pokazati, da je prilagajanje na podnebne spremembe in zmanjšanje občutljivosti na sušo možno in koristno.

Vključevanje zainteresirane javnosti prispeva k projektu veliko praktičnega znanja, mnenj in izkušenj, kar pripomore k razumevanju problema in podpori potrebe po pripravi državnega »Programa upravljanja s sušo«, ki ga zahteva EU Okvirna direktiva o vodah in vključitvi le-tega v načrte upravljanja voda. S projektom želimo po eni strani pomagati državi, ki je odgovorna za realizacijo le-tega, po drugi strani pa tudi sebi kot davkoplačevalcem, ki plačujemo zaradi suš nastalo škodo.

Predavanja:

Okoli 50 sodelujočih strokovnjakov je sprejelo naslednje zaključke:

  • Podnebne spremembe se dogajajo; morda bodo potekale hitreje in bodo izrazitejše, kot kažejo trenutne ocene.
  • Pravočasne prilagoditve so učinkovitejše in cenejše kot prilagajanje v zadnjem trenutku oziroma odpravljanje posledic. Z boljšimi prilagoditvami na že obstoječo podnebno spremenljivost in nevarne vremenske dogodke lahko dosežemo takojšnje koristi. Pravočasno prilagajanje lahko prinese tudi nove priložnosti.
  • Voda je predpogoj za ekonomsko rast in mora dobiti prioriteto kot pomemben dejavnik varovanja okolja, ekosistemov, ohranjanja biodiverzitete in zdravja človeka.
  • Vlada ima najpomembnejšo vlogo v zagotavljanju trajnostnega upravljanja z naravnimi viri.
  • Zelo pomembno je pravočasno vključevanje deležnikov in javnosti pri pripravi strateških in upravljalskih dokumentov na vseh nivojih, lokalnem, nacionalnem in prekomejnem.
  • Reševanje problemov na področju voda je potrebno tako na institucionalni kot individualni ravni; ključno je izobraževanje o možnostih reševanja in prilagajanja.
  • Podpiranje inovativnih idej, med sektorji in z javnostjo usklajenih pristopov in širjenje primerov dobrih praks.
  • V povprečju je v Sloveniji vode dovolj; s težavami se srečujemo ob daljših sušnih obdobjih in po drugi strani ob poplavah. Problem so ekstremi, ki so vedno pogostejši.
  • Sprejeti strategijo obvladovanja naravnih nesreč večjega obsega.
  • V sušnih obdobjih so v preskrbi s pitno vodo primerne kakovosti in zagotavljanju vode za kmetijstvo veliki problemi.
  • Okrepiti je potrebno povezovanje, izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks med raziskovalci in uporabniki.
  • Vzpostaviti je potrebno hiter, pregleden in učinkovit dostopa do informacij.
  • Izkoristiti je potrebno obstoječe možnosti prilagajanja in iskati nove na lokalni ravni.
  • Izrabiti moramo tradicionalna znanja in dobre rešitve iz preteklosti.
  • V upravljanje z vodami je potrebno vključiti upravljanje s sušo in pri načrtovanju ukrepov upoštevati celostni pristop.
  • V procesu priprave Načrtov upravljanja voda 2015 je potrebno zagotoviti pravočasno vključevanje javnosti.
  • Pripraviti je potrebno krajšo verzijo Načrtov upravljanja voda 2015 z vsemi za odločanje pomembnimi podatki, ki bo namenjena odločevalcem na državni in lokalni ravni ter zainteresirani javnosti.

Podnebna spremenljivost in njen vpliv na vodno okolje

Spremljanje, analiziranje in napovedovanje stanja ozračja, voda ter podnebja v celoti, prav tako pa tudi upravljanje z vodami sodijo med osnovne dejavnosti naše agencije. Pomen tesnega sodelovanja med meteorologi, hidrologi in strokovnjaki za upravljanje z vodami pride še posebej do izraza ob izrednih dogodkih, kot so bile npr. božične poplave leta 2008.

Ob izrednih vremenskih in vremensko pogojenih dogodkih je namreč ključnega pomena, da imamo na razpolago sprotne podatke o vremenu in stanju voda na območju Slovenije in njene širše okolice, kakovostne napovedi razmer v prihodnjih dneh ter učinkovit sistem za opozarjanje javnosti pred izrednimi razmerami. S tem prispevamo k zaščiti človeških življenj in omilitvi materialne škode. Seveda se moramo zavedati, da lahko določene izredne dogodke napovemo z večjo zanesljivostjo kot druge. Tako so dogodki, kot so bile božične poplave ter nedavna močna burja s sneženjem, bistveno bolje napovedljivi kot poletna neurja z orkanskimi vetrovi in točo.

Škodo ob izrednih vremenskih dogodkih lahko omilimo tudi tako, da preprečimo nesmotrne posege v naravo. Osnova takšnemu odločanju so strokovne podlage, ki jih prav tako pripravljamo na Agenciji RS za okolje. Ker na žalost škodo lahko le omilimo, ne moremo pa je v celoti preprečiti, so prav tako pomembni tudi sanacijski ukrepi po izrednih dogodkih. In tudi izvajanje takšnih posegov sodi med pristojnosti oziroma temeljno dejavnost agencije.

Ker po ocenah strokovnjakov lahko v prihodnje zaradi podnebnih sprememb pričakujemo še več izrednih vremenskih dogodkov, kot so neurja, vročinski valovi, suše, hudourniške poplave ipd., smo ob svetovnem dnevu voda in svetovnem dnevu meteorologije predstavili pregled dejavnosti Agencije RS za okolje na področju spremljanja in napovedovanja podnebne spremenljivosti ter njenega vpliva na vodno okolje.

Dr. Silvo Žlebir
GENERALNI DIREKTOR ARSO

Mednarodna konferenca Bridging the Gap, Responding to Environmental Change – from Words to Deeds, 14-16 May 2008, Portorož, Slovenia

Leta 2008 je Agencija RS za okolje s sredstvi EU projekta FP7 organizirala mednarodno okoljsko konferenco Premoščanje vrzeli, odzivanje na spremembe okolja – od besed k dejanjem. Veliko ugotovitev te konference je še vedno relevantnih za reševanje okoljskih problemov.

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Generalni direktor
Novice
Strateški dokumenti
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO