English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > narava > rastlinske vrste
Narava

Varstvo rastlinskih vrst

Zakon o ohranjanju narave je temeljni predpis na področju ohranjanja narave. Z namenom varstva prosto živečih rastlin in živali so z zakonom določeni ukrepi za ohranjanje njihove biotske raznovrstnosti, ki med drugim vključujejo varstvo na genski, vrstni in ekosistemski ravni. Predpisani ukrepi veljajo tudi za cepljivke, glive in lišaje, saj so za namen izvajanja zakona poleg alg, mahov, praprotnic in semenk vključene med rastlinske vrste.

Glive in lišaji

Glive so tako kot rastline in živali samostojna skupina živih organizmov, ki so nepogrešljive v delovanju narave, neizmerljiva pa je tudi njihova korist za človeka. V Sloveniji je bilo do danes opisanih približno 5000 vrst gliv, vključno s tistimi, ki oblikujejo lišaje in mikorize. Med mikromicetami, ki tvorijo trosišča mikroskopskih dimenzij, je v Sloveniji opisanih 2230 različnih vrst, od katerih so najbolje preučene parazitske vrste. V skupini makromicet, ki tvorijo našim očem vidne trosnjake, pa so za Slovenijo zbrani podatki o 2451 vrstah gliv, ki se zagotovo pojavljajo na ozemlju naše države. Lišaji so simbiontski organizmi, zgrajeni iz glivnega partnerja in alge ali cianobakterije kot fotosintetskega partnerja, predvsem spremljanje razširjenosti epifitskih lišajev pa se zaradi svoje občutljivosti na spremembe v okolju uporablja kot indikator onesnaženosti zraka. V floro lišajev Slovenije je trenutno vključenih 1007 različnih taksonov.

Alge

Alge so med rastlinami najbolj raznolika skupina organizmov in zaradi svoje prilagoditvene sposobnosti poseljujejo različne ekosisteme. V Sloveniji ni celovitega pregleda vrst in njihove razširjenosti, izdelanega tudi ni rdečega seznama ogroženih vrst. Med sladkovodnimi algami je bilo v Sloveniji opisanih 1886 različnih vrst, pri čemer pa prisotnosti za številne izmed njih ni mogoče potrditi zaradi človekovega spreminjanja vodnih ekosistemov. Zaradi nepoznavanja razširjenosti sladkovodnih vrst alg tudi ni mogoče določiti stanja njihove ogroženosti, kot glavni dejavnik pa nastopa spreminjanje njihovega življenjskega okolja, zlasti sladkovodnih oligotrofnih sistemov.

Mahovi

Podatki o vrstni pestrosti in razširjenosti mahovne flore v Sloveniji so nepopolni, do danes pa je opisanih 717 taksonov iz skupine listnatih mahov (Musci), 156 jetrenjakov (Marchantiopsida) in 2 vrsti rogovnjakov (Anthocerotopsida). Največje število vrst je na območjih z največjo količino padavin, to sta alpsko in dinarsko območje. Ogroža jih izguba življenjskega prostora, ki vključuje naravne procese zaraščanja močvirnih predelov in travišč, predvsem pa različni posegi človeka.

Praprotnice in semenke

Za Slovenijo je opisano 3266 različnih domorodnih taksonov praprotnic in semenk, osnovni značaj pa jim dajejo alpski in srednjeevropski floristični elementi ter panonske, dinarske in sredozemske vrste. Vrstno bogastvo je povezano predvsem s pestrostjo habitatnih tipov, slednja pa je pogojena z naravnogeografskimi dejavniki (razpon nadmorskih višin, obsevanost s soncem, geološka zgradba) ter florogenetskimi in antropološkimi vplivi (intenzivnost vpliva na naravo, urbanizacija, ekstenzivnost kmetovanja...). Vrstno najpestrejša so rastišča v zahodni Sloveniji, kot sta alpsko in submediteransko fitogeografsko območje. Praprotnice in semenke so ogrožene predvsem zaradi spreminjanja življenjskega prostora, komercialnega izkoriščanja in neposrednega uničevanja, vključno z nabiranjem.

Na vrh

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Generalni direktor
Novice
Strateški dokumenti
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO