English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > narava > podzemne jame
Narava

Varstvo podzemnih jam

V Sloveniji gradijo apnenci, v katerih najdemo največ kraških pojavov, 35 % ozemlja, še nadaljnjih 8 % pa zavzemajo dolomiti, v katerih ti pojavi prav tako niso redki. Ne samo po deležu kraškega ozemlja, ampak tudi po pečatu, ki so ga kraški pojavi dali celim pokrajinam in načinu življenja v njih, lahko rečemo, da je Slovenija v precejšnji meri kraška dežela. Med najbolj značilne in pogoste kraške pojave sodijo jame in brezna, ki so zaradi geomorfoloških, geoloških, hidroloških, zooloških in botaničnih posebnosti zelo pomembni objekti naravne dediščine.

Jame so zelo občutljive na človekove vplive, saj vanje sega le malo zunanjih vplivov, ki sorazmerno hitro spreminjajo površje. Sledi hoje na njivi spere prvi dež, na sigi v jamah pa ostanejo tisočletja. Lahko rečemo, da teče čas v jamah počasneje kakor na površju. In ker se zdi, da se je v teh, od zunanjosti močno izoliranih prostorih ustavil, so tudi sledovi in poškodbe s stališča človekovega dojemanja časa skoraj večni. Poleg tega so jamske tvorbe, kot so kapniško okrasje in kristali, posebne hidrološke in klimatske razmere ter živali zelo ranljivi. Le nepravilen gib in v jami že polomimo kapnik, ki je rasel del zemeljske zgodovine, en sam nepremišljen korak nepopravljivo zablati bleščečo površino sige. Komaj merljiva sprememba klime v jami ali v kemični sestavi vode lahko ustavi proces izločanja sige, oziroma nastajanja kapnikov.

Zelo ranljive so tudi jamske živali. Večinoma so močno specializirane, saj so se morale skozi evolucijo prilagoditi skrajnim razmeram. V nasprotju s površinskimi ob spremembah v jamskem okolju nimajo kam pobegniti, zato lahko že razmeroma majhne spremembe življenjskih razmer povzročijo propad vrste.

Ker je varovanje podzemnih jam zaradi specifičnosti jamskega okolja drugačno od varstva naravnih pojavov na površju, ga poleg Zakona o ohranjanju narave obravnava tudi Zakon o varstvu podzemnih jam. Jame so v tem zakonu opredeljene tako:

Podzemna jama je na naravni način nastali prostor v kamnini, ki je v zunanji prostor zaključen z navpično projekcijo roba pokritega dela jame, ali brezno z vhodno depresijo od tam, kjer naklon pobočja preseže 30 stopinj in katerega prehodni del je daljši ali globlji od 10 m, ne glede na to ali je vhod naraven ali je plod človekovega dela. Jame so votline, razpoke, brezna in podzemni rovi in so lahko suhe ali stalno ali občasno, deloma ali v celoti zalite z vodo.

Vsi varstveni ukrepi, ki jih omogoča oziroma predpisuje Zakon o varstvu podzemnih jam, so razen splošnega varstvenega režima ki ex lege velja v vseh jamah, v celoti vezani na status naravne vrednote. Jama pridobi status naravne vrednote na podlagi predpisa, ki ga izda minister, pristojen za varstvo narave.

Minister za okolje in prostor je julija 2006 s Pravilnikom spremembah in dopolnitvah pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot, izdanim na podlagi 6. odstavka 37. člena Zakona o ohranjanju narave in 10. člena Zakona o varstvu podzemnih jam 8382 jamam podelil status podzemske geomorfološke naravne vrednote državnega pomena in vsaki med njimi dodelil enega od treh varstvenih režimov glede vstopa vanjo. Jame se namreč po določbah 17. člena Zakona o varstvu podzemnih jam delijo na zaprte jame (5 jam), odprte jame z nadzorovanim vstopom (185 jam) in odprte jame s prostim vstopom (8192 jam).

Na vrh

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Generalni direktor
Novice
Strateški dokumenti
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO