English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > narava > živali
Narava

Živali

Živali so eno izmed petih kraljestev živih bitij. Čeprav so se razvile kot zadnje, so prevladujoča oblika življenja na Zemlji. Uspešne so predvsem zaradi možnosti hitrega prilagajanja spremenjenim razmeram v svojem okolju in sposobnosti premikanja. Na Zemlji je znanih približno 1,7 milijona živalskih vrst, po ocenah naj bi jih bilo 12,5 do 100 milijona.

Za Slovenijo je kljub njeni majhnosti značilna velika pestrost živalskih vrst, ki je pogojena s pestrostjo okolja in vegetacije, ter geološke preteklosti. Poznanih je le majhen delež vrst, ki naj bi živele na našem ozemlju. Po ocenah iz leta 2000 naj bi na celini živelo okoli 19.000 živalskih vrst, morske živali so slabše raziskane. Podzemeljske živali so zanimive zaradi načina življenja in ne toliko pestrosti, znanih je namreč le nekaj 100 vrst.

Z namenom ohranitve biotske raznovrstnosti, torej tudi varstva prosto živečih živalskih vrst in njihovih življenjskih prostorov, je bil leta 1999 sprejet Zakon o ohranjanju narave. Zakon varuje t. i. prosto živeče živalske vrste, ki so po definiciji tiste, katerih osebki – vse razvojne oblike, lahko živijo prosto v naravi, neodvisno od človeka in niso nastale z umetnim izborom ali biotehnološkim poseganjem v dedne zasnove. Za vse živalske vrste je z zakonom določeno splošno varstvo. Nobene živalske vrste ni dovoljeno iztrebiti, namerno zniževati števila osebkov do te mere, da je vrsta ogrožena. Živali je prepovedano namerno, brez opravičljivega razloga ubijati, poškodovati, odvzeti iz narave ali vznemirjati. Zakon varuje tudi življenjski prostor vrst. Ne glede na to je dovoljen lov in ribolov vrst določenih z zakoni ter opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti v skladu s predpisi. Med ukrepe, ki zagotavljajo splošno varstvo vrst uvrščamo med drugimi tudi:

  • nadzorovanje doseljevanja in naseljevanja živali tujerodnih vrst v naravo,
  • prepoved zadrževanja živali v ujetništvu v neustreznih razmerah in brez ustrezne oskrbe,
  • obveznost obvestitve ministrstva o pridobitvi mednarodno zavarovanih živalskih vrst,
  • obveznost označitve živali v ujetništvu,
  • določitev pogojev za zadrževanje živali v ujetništvu z namenom prikazovanja javnosti,
  • ravnanje z živalmi v zatočišču za živali,
  • obveznost pridobitve dovoljenja za gojitev živali, za izvoz, uvoz ali tranzit živali,
  • obveznost izvedba postopka presoje tveganja za naravo s katerim se ugotovi, da poseg v naravo ne bo ogrozil biotske raznovrstnost.

Posebno varstvo je z zakonom določeno za ogrožene in mednarodno varovane vrste, in poleg splošnega varstva določa več dodatnih ukrepov in pravnih norm z namenom, da se njihovo stanje ohranja, izboljša ali vsaj ne poslabša.

Ogrožene vrste so tiste, katerih številčnost se zmanjšuje ali se zmanjšuje njihovo območje razširjenosti ter so kot take opredeljene v t. i. rdečem seznamu. To je seznam ogroženih vrst razporejenih po kategorijah ogroženosti: izumrla vrsta, domnevno izumrla vrsta, prizadeta vrsta, ranljiva vrsta, redka vrsta, vrsta zunaj nevarnosti, neopredeljena vrsta in premalo znana vrsta. V Sloveniji je bilo objavljenih že več seznamov ogroženih živalskih vrst, prvi je bil objavljen v publikaciji Varstvo narave leta 1992. Leta 2002 je s Pravilnikom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam stopil v veljavo nov seznam ogroženih živalskih vrst na katerem je več kot štiri petine vseh znanih vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovica, to je 41, vrst sesalcev. Živalske vrste so v Sloveniji ogrožene zaradi različnih vzrokov, najpogostejša izmed njih pa sta uničevanje njihovega življenjskega prostora z onesnaževanjem, urbanizacijo in spremembo rabe prostora.

Najbolj ogrožene živalske vrste iz seznamov pravilnika so zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in navedene v poglavju A priloge 1. Slovenija mora kot država članica Evropske skupnosti zagotoviti ustrezno varstvo tudi za tiste prosto živeče živalske vrste, ki niso domorodne v naši državi, vendar pa so ogrožene na območju drugih držav članic Evropske skupnosti in so navedene na seznamih Direktive o habitatih in Direktive o pticah. Seznam slednjih je v poglavju B priloge 1 Uredbe. Z varstvenim režimom in varstvom habitatov v Uredbi se zagotavlja tudi varstvo drugih mednarodno varovanih živalskih vrst.

Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste na premoženju ljudi, je odgovorna država. Zakon o ohranjanju narave določa pogoje, kdaj so lastniki upravičeni do odškodnine zaradi škode na premoženju, ki jo povzročijo zavarovane živali. Lastnik mora ravnati kod dober gospodar in predhodno poskrbeti za zaščitne ukrepe.

Na vrh

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Generalni direktor
Novice
Strateški dokumenti
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO